Menu Content/Inhalt
Domov arrow Vprašanja - odgovori arrow Nadomestila v breme ZZZS
Domov
Programska oprema >>
Novičke ...
Kaj pripravljamo ?
Reference
Partnerji
- - - - - - - - - - - - - -
Ponudba, storitve
Cenik storitev
- - - - - - - - - - - - - -
Vprašanja - odgovori
- - - - - - - - - - - - - -
Osnovni podatki
Pišite nam
- - - - - - - - - - - - - -
Spletne povezave
Išči
- - - - - - - - - - - - - -
Prenosi - splošno

Prijava uporabnika






Ste pozabili geslo?
Nadomestila v breme ZZZS PDF Natisni E-pošta

Povzeto iz http/:www.zzzs.si dne 8.2.2007 !

Pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela imajo na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju osebe, ki so v delovnem razmerju, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, lastniki zasebnih podjetij, kmetje, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani ter kmetje, ki so prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če so zavarovani za to pravico, vrhunski športniki in šahisti, pod določenimi pogoji pa tudi brezposelne osebe, ki prejemajo pri Zavodu za zaposlovanje nadomestilo oziroma denarno pomoč.
Te osebe imajo pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije od prvega delovnega dne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter v primerih darovanja krvi na dan, ko prostovoljno darujejo kri.
V primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, ali zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu pa imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače v breme delodajalca od prvega delovnega dne zadržanosti od dela, v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela, razen v primerih, ko gre za bolezen ali poškodbo, ki ni povezana z delom potem, ko je bilo za posamezno odsotnost z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačano nadomestilo v breme istega delodajalca v koledarskem letu za 120 delovnih dni. V tem primeru imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače v breme zdravstvenega zavarovanja od prvega delovnega dne začasne nezmožnosti za delo. V primeru takoimenovanega recidiva, to je v primeru, da gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni, gre nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prekinitve dalje.
Pravica do nadomestila plače od 121. delovnega dne dalje, v primeru recidiva in v primeru darovanja krvi na dan, ko prostovoljno darujejo kri, pripada samo zavarovancem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.

Osnova za nadomestilo je zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.
V osnovo za nadomestilo se štejejo vsi dodatki, ki so sestavni del plače in od katerih je plačan prispevek za zdravstveno zavarovanje.
Pri osnovi se upoštevajo vsa druga nadomestila, ki so jih v letu, za katero se ugotavlja osnova, prejemali zavarovanci iz naslova delovnega razmerja, torej tudi nadomestila za brezposelnost, starševska nadomestila in nadomestila izplačana v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, razen nadomestil, ki gredo v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
V osnovo za izračun nadomestila se ne štejejo honorarji in nagrade za pogodbeno delo ter nagrade za dolgoletno delo, prejemki, ki pomenijo povračila stroškov kot so dnevnice, potni stroški, terenski dodatek, dodatek za ločeno življenje, regres za letni dopust, prejemki v naravi, ki niso sestavni del plače in od njih niso bili plačani prispevki, poračuni plač v tekočem letu za obdobje, iz katerega je osnova.
Nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi delal.
Nadomestilo plače znaša 100% osnove v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi ter izolacije oziroma karantene, prostovoljnega darovanja krvi ter v vseh primerih zadržanosti od dela, če gre za vojaške invalide in civilne invalide vojne, 90% osnove v primeru zadržanosti od dela zaradi bolezni ter 80% osnove v primeru zadržanosti od dela zaradi poškodb izven dela, nege ožjega družinskega člana in spremstva ter še v nekaterih drugih primerih odsotnosti.
Višina nadomestila plače je odvisna od osnove za nadomestilo, vzroka za začasno zadržanost od dela ter načina valorizacije.

 
< Nazaj   Naprej >